Vinske regije v Sloveniji

Slovenija obsega kar 24.500 ha vinogradov, od tega je 66% vinskih trt posajenih na strmih legah. Slovenija ima tri vinorodne pokrajine: Primorsko, Posavsko in Podravsko regijo, oz devet vinorodnih dežel, ki se med seboj razlikujejo predvsem po podnebju, legi in rastišču. Vsi ti dejavniki vplivajo na ključne lastnosti in značilnosti vin, ki se pridelujejo na posamezni lokaciji. V Sloveniji tako uradno gojimo kar 60 sort vinske trte in 70% teh zvrsti vin sodi v kakovostni razred. Letno v Sloveniji pridelamo med 800.000 in 900.000 hektolitrov vina.

 Geografska karta vinski regij v Sloveniji

Vinorodna dežela Podravje

Vinorodna dežela Podravje obsega 8113 ha vinogradnih površin in leži na severovzhodu države. V to območje spada Štajerska in Prekmurje.

Vinorodni okoliš Prekmurje

Za majhen, nekoliko toplejši vinorodni okoliš Prekmurje, ki obsega 440 ha, so najbolj značilna vina iz modre frankinje in bele aromatične sorte.

Vinorodni okoliš Jeruzalem

Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija

Osrednji del dežele Podravje je vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, ki je s 5.400 ha največji vinorodni okoliš v Sloveniji.

Hladno Pohorje na zahodu in dotik tople Panonske nižine na vzhodu sooblikujeta zmerno hladno klimo. Kombinacija peščeno-ilovnatih, apnenčastih in lapornatih tal daje na strmih gričih, odlične razmere za avtohtoni šipon ter za vina iz belih aromatičnih sort.

Najbolj poznane so sauvignon, renski rizling, sivi pinot, rumeni muškat, traminec in chardonnay, ki jih gojijo Ljutomeru, Jeruzalemu, Ormožu, Svečini, Slovenski Bistrici in Slovenski Konjicah. Ta regija pa je tudi zelo priznana in poznana po penečih vinih. Z več kot 150-letno tradicijo je mesto Gornja Radgona najbolj poznana regija s peninami. Kot zanimivost, najbogatejši slovenski vinski arhiv je v Ptujski kleti, v kateri so zbrana vina od leta 1917 dalje. Bela vina običajno strežemo pri temperaturi med 10 in 12°C. Vino najprimerneje ohladite z vinsko vitrino, saj omogoča, da sami nastavite željeno temperaturo. Največji izbor vinskih vitrin najdete na spletni strani Dunavox vinskih vitrin.

Vinorodna dežela Primorska

Vinorodna dežela Primorska obsega 7400 ha vinogradnih površin in se nahaja na jugozahodnem delu Slovenije, na meji z Italijo in Hrvaško. V to območje spada Vipavska dolina, Goriška Brda, Kras in Slovenska Istra.

Naš najbolj poznan in priznan je vinorodni okoliš Brda, ki se geografsko nahaja na pol poti med Alpami in Mediteranom.

Vinorodni okoliš Brda

Če so ob lepem vremenu povzpnete na razgledni stolp v Gonjačah, boste doživeli enega najlepših vinskih razgledov v Sloveniji, Goriška Brda na eni strani, Tržaški zaliv s pogledom na Jadransko morje in na severozahodu zasneženi alpski vrhovi.

Razgledni stolp Gonjače v Goriških Brdih

Goriška brda so znana po odličnimi belimi zvrstmi na temelju chardonnayja in rebule ter rdečimi zvrstmi na temelju merlota in cabernet sauvignona. V kolikor ste ljubitelj obeh zvrsti vin, tako rdečega kot tudi belega vina, je najprimernejši način hrambe vin v dvo področni vinski vitrini, v kateri vsako vrsto vina ohladite na najprimernejšo temperaturo. Namreč rdeča vina so najboljšega okusa in arome pri servirni temperaturi med 14-18°C. V vitrini si tako sami nastavite željeno temperaturo vina. Dvo conska vinska vitrina omogoča nastavitev dveh različnih temperatur in hlajenje dveh sort vina.

Dvo-področna vinska vitrina Dunavox v kateri ohladite tako belo, kot tudi rdeče zvrst  vina. Temperaturo prilagajate med 6 in 18C.

Vinorodni okoliš Vipavska dolina

Vipavska dolina je ta hip najbolj dinamičen vinorodni okoliš v Sloveniji. Vipavska dolina se razprostira med hladnim Trnovskim gozdom na severu in Krasom na jugu. Že stoletja je znana bo pridelavi vina in sadja, še posebej breskev, marelic in češenj. Dolina je na zahodu odprta proti Sredozemskemu morju, topel vpliv Mediterana, ki se manifestira v obliki oljk, lovorja in kakijev, pa sega globoko v dolino.

Najbolj značilni sorti sta merlot in sauvignon, ki dajeta prav dobre rezultate, a zadnje čase se vinarji usmerjajo k starim sortam, ki so v Vipaski dolini že stoletja: rebula, istrska malvazija, pinela, avtohtoni zelen in celo laški rizling. Vipavska dolina dobiva povsem novo, sebi lastno, avtentično podobo, ki v svetu nima primerjave. Obenem pa je tu še dišeči, pikantni zelen, ki raste le v Vipavski dolini.

Vinorodni okoliš Kras

Vinorodni okoliš Kras je z 578 hektarji vinogradniških površin najmanjši okoliš na Primorskem. Vinogradi se razprostirajo na apnenčasti kraški planoti med 200 in 400 metri nadmorske višine. Značilna kraška prst je rdeča zemlja (terra rossa), ki je zelo bogata z železovimi oksidi.

Kras leži med Jadranskim morjem in najbolj vzhodnim delom Alp. Ima zmes celinskega in submediteranskega podnebja z jasnimi alpskimi vplivi. Posledica lege sta, v hladnem in suhem vetru, burja, ki piha iz celine, ter, za vinorodno deželo nenormalna, visoka raven padavin, kar pa zaradi ugodne letne razporeditve padavin in vodoprepustne prsti, ni problematično.

Na Krasu je vinski kralj teran, ki se ga prideluje iz rdeče sorte refošk, je vino globoke rubinaste barve z vijoličastimi odtenki, zmernih ali nižjih alkoholnih stopenj in visokimi kislinami.

Vinorodna dežela Posavje

Vinorodna dežela Posavje obsega 3785 ha vinogradnih površin. V to območje spada Bizeljsko-Sremiški okoliš, Dolenjska in Bela krajina in se nahaja na vzhodnem in jugovzhodnem delu Slovenije.

 Vinorodna dežela Posavje

Vinorodni okoliš Bela krajina

Apnenčasta in razmeroma topla Bela krajina s 300 ha vinogradnih površin na južni strani Gorjancev je najmanjši slovenski vinorodni okoliš.

Velika temperaturna razlika med dnevom in nočjo omogoča pridelavo aromatičnih vin. Bela krajina je  znana po modri frankinji in rumenem muškatu.

Vinorodni okoliš Dolenjska

V vinorodnem okolišu Dolenjska na desnem bregu Save s 1.350 ha se prideluje lahkotno rdečkasto vino z geografsko označbo Cviček.

 

Bizeljsko – Sremiški vinorodni okoliš

 Vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič s 700 ha ima celinsko klimo s panonskimi vplivi in raznoliko prst.

Med vini prevladujeta beli in rdeči Bizeljčan, v zadnjem času pa se uveljavlja tudi modra frankinja. Posebnost okoliša so repnice, v mivkasto zemljo vkopane vinske kleti.

Mlajša generacija vinarjev ugotavlja, da dajeta Bizeljsko-Sremič in Dolenjska, najhladnejša slovenska vinorodna okoliša, odlične razmere za peneča vina iz avtohtone žametovke in rumenega plavca ter chardonnayja in modrega pinota.

Raznolikost pokrajin v Sloveniji tako vpliva na pridelavo vin, ki ima v našem okolju bogato tradicijo. Že naši predniki so vinu posvečali ogromno skrbnosti in tako ohranili izbrane sorte vina, ki so danes cenjene po celem svetu. Ob vsej bogati ponudbi vin je pa seveda najtežje pripraviti pravo kolekcijo vina. O tem, pa si lahko preberete v našem članku Izbor vin.